Pregledi, meritve in preiskave ekoloških pogojev dela na delovnih mestih

Ekološke meritve (pregled mikroklime-hitrost gibanja zraka, relativna vlažnost in temperatura), fizikalne meritve kot je razsvetljava - meritve osvetljenosti delovnega mesta), meritve hrupa v delovnem okolju in meritve drugih škodljivosti, kot so prisotnost prahu in škodljivih kemikalij (primer: lakirnica) v delovnem okolju je delodajalec dolžan izvajati periodično. Roki so predpisani v oceni tveganja.

Določene meritve se izvajajo ciklično, enkrat v letnem in drugič v zimskem obdobju. Za vsako dejavnost je izbor meritev prilagojen zahtevam oziroma obremenitvam s škodljivimi vplivi. V mizarskih delavnicah je zlasti lahko problematičen hrup in lesni prah, ki nastaja pri obdelavi lesa.

Vse navedene meritve smejo izvajati le pooblaščene organizacije z dovoljenjem MDDSZ, ki po opravljenih pregledih izdajo poročilo in zapisnik.

TOPLOTNO UDOBJE

Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Za izračun toplotnega udobja se glede na različna delovna mesta meri več parametrov: kazalnike toplotno udobje (PMV), kazalnike dela na mrazu (IREQ)  ali kazalnike dela na vročem (WBGT),  meritev relativne vlažnosti, hitrosti gibanja zraka, višino temperature zraka (daljše časovno merjenje – monitoring).

OSVETLJENOST

Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori opremljeni z naravno in umetno razsvetljavo. Z merjenjem osvetljenosti se ugotavlja primernost razsvetljave na posameznem delovnem mestu. Meri se naravno, umetno in kombinirano osvetljenost ter upošteva zahteve delovnega mesta in ali osvetljenost ustreza predpisom in standardom. Osvetljenost se meri v luxih, ki povedo koliko svetlobnega toka (lumna) pade na ploskev velikosti 1 m².

HRUP V DELOVNEM OKOLJU

Delodajalec mora presoditi razmere glede hrupa, ki so mu delavci izpostavljeni, zagotoviti meritve hrupa v delovnem okolju in izvesti potrebne ukrepe, s katerimi se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti hrupu, zmanjšajo na najnižjo možno raven. Z meritvami izpostavljenosti hrupu se ugotavlja, ali je zagotovljena taka raven hrupa, ki ne presega mejnih vrednosti. 

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa, da je škodljiv hrup tisti, pri katerem dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 85 dB (A), ali če konična raven presega 140 dB (C). Meritve hrupa so podlaga za izvedbo ocene tveganja glede izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu. Na podlagi zapisnika o meritvah hrupa izvajalec meritev hrupa izdela poročilo, v katerem analizira rezultate meritev hrupa.

Delodajalec je dolžan z razpoložljivimi ukrepi tveganja odpravljati pri viru hrupa (npr. izloacija hrupnega stroja ipd.), prav tako pa mora upoštevati tudi temeljno načelo, katero opozarja na dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi.

Delavec v nobenem primeru ne sme biti izpostavljen hrupu, ki presega eno ali obe mejni vrednosti določeno v zgoenjm pravilniku. Za mejni vrednosti izpostavljenosti velja, da se mora pri določanju dejanske izpostavljenosti delavcev upoštevati zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme za varovanje sluha, ki jo nosi delavec. Delavci morajo imeti na razpolago za uporabo osebno varovalno opremo za varovanje sluha, kadar izpostavljenost hrupu presega eno od obeh ali obe spodnji opozorilni vrednosti po pravilniku ter morajo uporabljati osebno varovalno opremo za varovanje sluha takrat, kadar je izpostavljenost hrupu enaka ali presega eno od obeh ali obe zgornji opozorilni vrednosti.

Delodajalec mora dati delavcem na razpolago ustrezno osebno varovalno opremo v skladu z zakonom in predpisi o osebni varovalni opremi, če tveganj pred izpostavljenostjo hrupu ni možno preprečiti z drugimi ukrepi. Prav tako je potrebno zagotoviti ustrezno obveščanje in usposabljanje delavcev ter izvajati zdravstveni nadzor. 

Pozornost je treba nameniti tudi hrupu, ki lahko moti delo. To je običajno splošen hrup na delovnem mestu kot posledica drugih proizvodnih virov v okolici delovnega mesta ali hrup zaradi neproizvodnih virov; prezračevanje, klimatizacija, sosednji obrati, hrup prometa.

MERITVE KEMIČNIH ŠKODLJIVOSTI

Obveznost izvajanja meritev škodljivosti v delovnem okolju določa že Zakon o varnosti in zdravju pri delu.

Po oceni tveganja je treba za delovne postopke, kjer tveganje za izpostavljenost delavcev nevarnim kemičnim snovem ni zanemarljivo, izvesti meritve kemičnih škodljivosti. Delavce se razporedi v skupine s podobno izpostavljenostjo glede na njihova opravila in delovne postopke. Za vsako skupino delavcev oziroma opravil je treba določiti parametre nadzora in izvesti meritve v različnih letnih časih na različnih delavcih iz skupine. Koncept skupin je potreben za poenostavitev določitve izpostavljenosti, v kolikor ima več delavcev enak profil izpostavljenosti. V kolikor pa je profil izpostavljenosti specifičen samo za enega delavca je treba izpostavljenost določiti na enak način kot pri skupinah.

Skladnost z mejno vrednostjo

Skladnost z mejno vrednostjo pomeni, da izpostavljenost skupine delavcev glede na referenčno periodo za mejno vrednost ni presežena z določeno stopnjo zaupanja, ki se izračuna statistično. Ocenjuje se po navodilih standarda SIST EN 689:2018. Najprej je treba izvesti preliminarno testiranje, ki zahteva 3 do 5 meritev na delavcih, ki pripadajo skupinam s podobno izpostavljenostjo.

Periodika meritev

Periodika meritev se določi glede na prilogo I standarda SIST EN 689:2018 in ni direktno določena v zakonu.